Premiera v Gledališču Ema: Zlatorogov most navdušuje!

Premiera v Gledališču Ema: Zlatorogov most navdušuje!

Gledališče Osnabrück je 29. avgusta 2025 praznovalo premiero svoje nove predstave »Most Zlatega roga«, navdihnjene produkcije istoimenskega romana Emine Sevgi Özdamar, objavljenega leta 1998. Ta pretresljiva zgodba oriše življenjsko zgodbo mlade ženske iz Istanbula, ki je emigrirala v Nemčijo, da bi se preživljala kot delavka pri Telefunkenu in nato sledila svojim sanjam o igranje. Zgodba se odvija v ozadju političnih nemirov v Turčiji, kjer je protagonist globoko vpet v študentsko gibanje in na lastni koži izkusi teror turške države. Po vrnitvi v Nemčijo postane vrnitev k nemškemu jeziku osrednja tema njene identitete, saj je izgubila svoj materni jezik. To večplastno pripoved o strahu pred izgubo, upanju in samoopolnomočenju nazorno prikazuje nachtkritik.de.

Priredbo romana za oder sta napisala Tanju Girişken in Sophie Hein in traja približno 1 uro in 45 minut. Ta produkcija uporablja interaktivno obliko, ki vključuje vprašanja in odgovore ter razprave o temah večjezičnosti in izgnanstva. Gostujoča glasbenica Elif Batman prinaša dodatne perspektive z živahno ponazoritvijo izkušenj dvojezičnega člana občinstva. Igralska ekipa, ki jo sestavljajo Lua Mariell Barros Heckmanns, William Hauf in Sascha Maria Icks, predstavi zgodbo predvsem v scenskih poudarkih in tipskih skicah, čeprav v veliki meri manjkajo dialogi.

Pogled na umetnico Emine Sevgi Özdamar

Emine Sevgi Özdamar, rojena leta 1946 v Malatyli, od leta 1971 živi v Nemčiji in se je uveljavila kot eden od izjemnih glasov migrantske literature. Je prva nenemško govoreča avtorica, ki je leta 1991 prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Njena pisanja ne naslavljajo le izzivov migracije, temveč tudi soočenje z multikulturno realnostjo. Özdamarjeva je v Nemčijo prišla kot delavka in v svoja dela vključuje avtobiografske elemente, predvsem otroštvo in mladost v Turčiji ter vpliv družine na njeno življenje in delo. Za njena besedila je značilen samosvoj, kreativen jezik, ki pogosto združuje kršitve slovničnih in sintaktičnih pravil ter turške vplive. Prizadeva si zgraditi most med svojim poreklom in nemško kulturo, kot opisuje journals.openedition.org.

Z izgubo maternega jezika in ponovno pridobitvijo identitete v nemško govorečem svetu naslavlja številna družbena vprašanja, vključno s položajem žensk v turški družbi. Njeno delo spodbuja razmišljanje in razmišljanje o kulturnih identitetah in izzivih, povezanih z migracijami, kar je pomembno v trenutni razpravi o migracijah in integraciji.

Kulturna refleksija in družbeni razvoj

Migracije so v Nemčiji postale vseprisotna tema, zlasti od druge polovice 20. stoletja. Družbeni okvir se je bistveno spremenil, ne glede na vse [academia.edu](https://www.academia.edu/143083577/Interkulturalit%C3%A4t_und_Differenzerlebnis_in_der_Migrations literatur_Er%C3%B6rterung_am_Beispiel_der_deutsch_t%C3%BCrkischen_Autoren_Emine_Sevgi_%C3%96zdamar_und_Feridun_) kaže. Negativni odnos do migracij pogosto temelji na strahu pred izgubo identitete. Medtem ko je v preteklosti prevladovalo oklepanje homogene kulturne identitete, je integracija migrantov danes pomembnejša kot kdaj koli prej. Statistični podatki kažejo, da ima okoli 20 % nemškega prebivalstva že migracijsko ozadje. Za spodbujanje miroljubnega sobivanja je bistvenega pomena sprejemanje migracij kot naravnega procesa ter aktivno oblikovanje vključevanja in integracije.

Produkcija »Most iz Zlatoroga« ne služi le kot umetniški izraz, temveč tudi kot platforma za preučevanje tem identitete, večjezičnosti in življenja v izgnanstvu. Özdamarjevo delo jasno kaže na pomen gradnje mostov med kulturami – sporočilo, ki je pomembnejše kot kdaj koli prej.