Zaskrbljujoče številke zaporov: prezasedenost in nevarnost ponovitve naraščata!
Število zapornikov v Franciji dosega alarmantno raven. V ospredju so izzivi, kot so prenatrpanost, nevarne razmere in stopnje recidivizma.

Zaskrbljujoče številke zaporov: prezasedenost in nevarnost ponovitve naraščata!
V Franciji je trenutno v zaporih 84.447 ljudi, kar je enako številu prebivalcev mest, kot sta Versailles ali Dunkirk. Ta številka poudarja izzive, s katerimi se sooča francoski zaporski sistem. Glasno Radio Francija Tema zaporniške populacije je v javnem diskurzu pogosto zanemarjena in pogosto obravnavana zgolj z vidika nevarnosti.
Zaskrbljenost glede stopnje recidivizma ni neutemeljena: neverjetnih 63 % izpuščenih zapornikov pride v petih letih znova v konflikt z zakonom. To težavo še povečujejo zaskrbljujoče razmere v zaporih. Prenatrpani objekti, ki se pogosto soočajo s 135-odstotno zasedenostjo, ponujajo omejen dostop do dela in usposabljanja ter neustrezne projekte ponovnega vključevanja.
Prenaseljenost in njene posledice
Še posebej zaskrbljujoča je prezasedenost zaporov. Zdi se, da so številni objekti dosegli točko preobremenitve. To postavlja temeljna vprašanja: Ali so kratke zaporne kazni, pogosto le tri do šest mesecev, res smiselne? In kaj se zgodi s tistimi, ki za desetletja izginejo za rešetkami? Študije kažejo, da so vzroki za rast zaporniške populacije po vsem svetu kompleksni in izvirajo tudi iz Francije.
Po vsem svetu je več kot 11 milijonov ljudi v zaporih, vključno z več kot 3 milijoni v priporu pred sojenjem. To je privedlo do prenatrpanih zaporov in nečloveških razmer v mnogih državah. Celo v državah, kot so Filipini, je prenaseljenost alarmantno visoka in znaša 460 %. Kako globoko je problem zakoreninjen, pričajo tudi ZDA, ki imajo največ zapornikov na svetu - za zapahi je več kot 2 milijona ljudi, kar pomeni nesorazmerno visok delež zapornikov.
Potreba po ukrepanju
Globalni trendi zapornih kazni kažejo, da visoka stopnja zapornih kazni ne povzroča le visokih stroškov za davkoplačevalce, ampak tudi nesorazmerno prizadene prikrajšano prebivalstvo. V Braziliji se je na primer število zapornikov povečalo s 30.000 na več kot 750.000. Zdi se, da so reforme nujno potrebne za reševanje temeljnih vprašanj o delovanju zapora.
Pandemija COVID-19 je povzročila dodaten pritisk na reforme kazenskega pravosodja. Nekatere države so sprejele drastične ukrepe za zmanjšanje števila zapornikov. V prihodnje si mora prizadevati za zmanjšanje politizacije sodb in iskanje alternativnih rešitev za kriminalne probleme, kažejo rezultati Prison Studies.
V času, ko vse več ljudi dvomi o zaporu kot rešitvi družbenih problemov, je treba še videti, v kolikšni meri se bo diskurz o zapornih kaznih in njihovem pomenu za družbo v Franciji spremenil.