Obvezno delo za prosilce za azil v Peineju: Sporna odločitev okrožnega sveta!

Obvezno delo za prosilce za azil v Peineju: Sporna odločitev okrožnega sveta!

Resolucija okrožnega sveta v okrožju Peine trenutno povzroča živahno razpravo o obveznosti dela za prosilce za azil. Prošnja, ki sta jo vložili CDU in FDP, je bila sprejeta s tesno večino in zadeva približno 850 prosilcev za azil v regiji. Pristojni organi bi morali zdaj razviti koncept za izvajanje delovne obveznosti, ki beguncem omogoča izvajanje dobrodelnih dejavnosti, na primer v zavetiščih za živali ali v hranilnih bankah, poroča news38.de.

Okrožni upravitelj Henning Heiß (SPD) je izrazil zaskrbljenost glede te kontroverzne zadeve. Opozoril je na možne dodatne stroške do 250.000 evrov letno. Posebna točka razprave je tudi, da veliko število prosilcev za azil morda ne bo moralo delati zaradi različnih dejavnikov, kot so mladoletnost, nosečnost ali status samohranilca. Uprava pričakuje, da bo veliko prosilcev za azil izključenih iz te obveznosti, ob predpostavki velikega administrativnega napora za preverjanje smiselnosti, saj ndr.de opisuje.

Politične reakcije in odpori

Odločitev je padla v okrožnem svetu, kjer je bilo odsotnih 12 od 51 članov, med njimi pet iz SPD in dva Zeleni. V političnem sporu se je oglasila tudi levičarska političarka Heidi Reichinnek iz Berlina. Vi in Levica v zvezni vladi obsojate obvezno delo kot izraz izključevanja in odvzema pravic. Nad projektom, ki so ga kritizirali kot rasističnega in nehumanega, so ogorčene tudi organizacije za človekove pravice, kot je Pro Asyl. Tareq Alaows iz Pro Asyl je opozoril, da veliko beguncev sploh ne sme delati, kar bi lahko otežilo praktično izvajanje.

Državni poslanec CDU Christoph Plett je v razpravi zagovarjal delovno obveznost in poudaril, da je integracijo mogoče doseči z delom. S tem povezane stroške vidi kot pretirane. Vznemirljivo je, da se obvezno delo od lani uspešno uporablja v okrožju Saale-Orla v Turingiji, kar postavlja vprašanja o prenosljivosti te prakse na Spodnjo Saško.

Pogled v prihodnost

Razprava o obveznosti dela za prosilce za azil v Peineju ne odpira le vprašanj o finančnih vidikih, ampak tudi o praktičnem izvajanju in človeškem pristopu k integracijski politiki. Aktualna študija Inštituta za trg dela in poklicne raziskave (IAB) kaže, da je 64 % ljudi, ki so pobegnili leta 2015, zdaj našlo zaposlitev, kar predstavlja pozitiven trend v primerjavi s 70-odstotnim povprečjem prebivalstva.

O tem, ali je odločitev okrožnega sveta na koncu smiselna ali le predstavlja dodaten pritisk na že tako obremenjene prosilce za azil, bo krojilo tudi prihodnjo politično razpravo. Ena stvar je jasna: izvajanje mnogi vidijo kot izziv in bi lahko imelo daljnosežne posledice za prizadete in družbo.