Posarje na 14. mestu v energetski tranziciji: kje je napredek?

Posarje na 14. mestu v energetski tranziciji: kje je napredek?

Energetski prehod je vsem na ustih, toda kakšna je točno situacija v Posarju? Okoljsko združenje WWF je zdaj objavilo svojo zvezno deželno lestvico za energetski prehod in za Posarje je resna novica: na 14. mestu je eno od spodnjih na seznamu. Slabše sta se imela le Hessen in Hamburg Prijatelj ljudi poročali.

Na dnu lestvice je napredek na štirih ključnih področjih: širitev obnovljivih virov energije, prometna infrastruktura, poraba zemljišč ter področja stavb in toplote. Glede na izzive, s katerimi se sooča Posarje, bo morda res moralo dohiteti. Energijska učinkovitost obstoječih stavb je še posebej opazna in je na dnu te ocene. To ni slava, saj je Posarje doseglo le najnižjo vrednost v celotni nacionalni primerjavi.

V ospredju sta varstvo narave in ekološko kmetovanje

Kljub mračnemu izidu energijske tranzicije obstajajo tudi svetle točke. Posarje ima največji delež naravnih rezervatov v Nemčiji in dosega nadpovprečno oceno na področju ekološkega kmetovanja. To so sicer pozitivni vidiki, ki pa k skupni razvrstitvi pravzaprav ne pomagajo veliko. Podpovprečna je tudi nadaljnja širitev kolesarskih stez in polnilnih postaj za električne avtomobile, kar ne ponuja ravno dobrih obetov za prihodnjo mobilnost v Posarju.

Brandenburg je nesporno vodilni na tej lestvici, sledita pa mu Schleswig-Holstein in Mecklenburg-Predpomorjansko. To kaže, da lahko politična volja in izvajanje državnih vlad v različnih regijah pomembno prispevata k uspehu WWF pojasnil.

Pogled na številke

Podatki Zvezne agencije za okolje potrjujejo trend: leta 2024 je bilo 22,4 % nemške bruto končne porabe energije pokrito z obnovljivimi viri energije. To so napredki, ki jih je mogoče opaziti po vsej državi, vendar niso opazni v enaki meri v Posarju. Medtem ko Nemčija kot celota širi svoje zmogljivosti obnovljive energije, Posarje na mnogih področjih zaostaja.

Za preobrat je potrebno ciljno vlaganje v tehnično infrastrukturo. Toplotne črpalke predstavljajo manjši delež centralnega ogrevanja v Posarju in širitev obnovljivih virov je še daleč od tistega, kar bi lahko bila. Ti izzivi jasno kažejo, da primanjkuje politične in družbene zavezanosti za učinkovito oblikovanje energetskega prehoda v Posarju. V primerjavi z drugimi zveznimi deželami Posarju manjka spretnosti pri izvajanju trajnostnih projektov.

Z jasnim pogledom naprej lahko upamo, da bodo odgovorni v Posarju zdaj dali potrebno spodbudo za občutno izboljšanje na naslednjih lestvicah. Državljani so pozvani, da prispevajo svoj del in dejavno podprejo energetski prehod, tako da Posarje ne bo zaostajalo, medtem ko bodo druge zvezne dežele slavile napredek.

Razvoj je še vedno vznemirljiv in kaže, da je tukaj treba še veliko postoriti, da bomo trajnostni in da se bomo zoperstavili podnebni krizi. Kakšna bo prihodnost, bo odvisno tudi od vseh nas. Navsezadnje mora vsak od nas prispevati svoj prispevek.