Racija v Kielu: Sum vohunjenja proti ruski tovorni ladji Scanlark!

Racija v Kielu: Sum vohunjenja proti ruski tovorni ladji Scanlark!

Kiel je trenutno v središču pozornosti varnostnih organov, potem ko so posebne policijske enote v začetku septembra preiskale tovorno ladjo "Scanlark". Preiskava je usmerjena proti petim ruskim državljanom, ki so osumljeni izvajanja vohunske dejavnosti s sabotažnimi nameni. Predvsem obstaja sum vohunjenja z droni, ki bi lahko bilo povezano z ladjo. Welt poroča, da so bili zaseženi različni dokazi, kot so kamere, papirji in nosilci podatkov iskanjem, vendar drona niso našli.

Preiskavo so sprožili po tem, ko je dron konec avgusta vohunil za ladjo nemške mornarice. Tovorna ladja "Scanlark" je več dni ostala v fjordu Kiel in je po incidentu najprej zapustila nemške ozemeljske vode, nato pa se vrnila na obalo Spodnje Saške. Zaradi tehničnih pomanjkljivosti ostaja nadaljnja plovba ladje v severnem pristanišču Kielskega prekopa prepovedana, medtem ko policija in državno tožilstvo nadaljujeta s preiskavo opažanja dronov nad kritičnimi objekti v severni Nemčiji.

Sodelovanje oblasti

Sodelovanje med varnostnimi strokovnjaki in oblastmi Spodnje Saške in Schleswig-Holsteina igra ključno vlogo. Henrik Schilling, strokovnjak za varnost na Inštitutu za varnostno politiko Univerze Christiana Albrechtsa v Kielu, operacijo opisuje kot pomemben korak v obrambi pred hibridnim bojevanjem. Ta vrsta vohunjenja z droni ni nova; Od konflikta v Ukrajini je vse več opažanj ruskih brezpilotnih letal, ki vohunijo na vojaških transportnih poteh in Natovih bazah. Schilling poudarja, da razširitev teritorialnih voda daje oblastem večja pooblastila za spremljanje in preprečevanje takšnih dejavnosti. [NDR].

Drugi vidik je potreba po razjasnitvi pravnega okvira za obrambo pred brezpilotnimi letali. V Nemčiji je za obrambo brezpilotnikov zunaj letališč odgovorna državna policija, na letališčih pa zvezna policija. Ta zapletena pravna situacija je vedno bolj pod vprašajem, zlasti potem, ko je morala danska vlada v začetku septembra zapreti zračni prostor nad Aalborgom zaradi podobnih incidentov z droni. Ti incidenti poudarjajo pomen oblikovanja skupnega pravnega okvira v EU za boj proti hibridnim grožnjam. Ferner

Hibridne taktike vojskovanja

Schilling pojasnjuje, da poleti z droni niso osamljeni incidenti, ampak so del širše strategije, katere cilj je širjenje strahu in negotovosti. Takšna dejanja postavljajo učinkovitost varnostnih sil na preizkušnjo. Poudarja, da učinkovita zaščita kritične infrastrukture vključuje vse sodelovanje med oblastmi in operaterji, da bi imeli dobro roko pri obrambi pred tovrstnimi grožnjami.

V prihodnosti bo ključno, kako se bodo Nemčija in sosednje države, na primer Danska, odzvale na te izzive. Pravne prilagoditve in tehnološke nadgradnje za odkrivanje in zadrževanje brezpilotnih letal bodo imele osrednjo vlogo pri ohranjanju varnosti države. Tu je poudarek na izmenjavi med vojaškimi in civilnimi oblastmi, ki je nujna za čim boljše zavarovanje obalnih meja.