Bremerhaven razpleta podnebne uganke z 1,2 milijona let starim ledom

Bremerhaven razpleta podnebne uganke z 1,2 milijona let starim ledom

Mednarodna raziskovalna skupina je na Antarktiki odkrila ledeno jedro, ki bi lahko razkrilo podnebne skrivnosti zadnjih 1,2 milijona let. Ledeno jedro, ki je dolgo približno en meter in debelo kot stisnjena pest, skriva pravo zakladnico 20.000 let zemeljske zgodovine. Našli so ga v ledeniku na globini 2800 metrov in ga zdaj natančno preučujejo na inštitutu Alfreda Wegenerja, Helmholtzovem centru za polarne in morske raziskave (AWI) v Bremerhavnu. Glasno NWZonline Ledeno jedro ponuja vznemirljive vpoglede v pretekle podnebne spremembe, zlasti v skrivnostni prehod iz ledenih dob v toplejše faze.

Zanimivo je, da se je ritem podnebnih sprememb bistveno spremenil pred približno 900.000 do 1,2 milijona let. Medtem ko želi ekipa iz Bremerhavna osvetliti vlogo toplogrednih plinov v ozračju, je ledeni laboratorij pomembno središče za to raziskavo. Tukaj pri mrzlih minus 30 stopinjah poteka intenzivno delo zahvaljujoč zvoku žaganja svežega ledu. Do deset znanstvenikov poskuša skupaj razvozlati nore vremenske dogodke iz preteklosti. Delo poteka timsko – navsezadnje so znanstveniki različnih narodnosti, združeni v skupnem cilju.

Preiskava podnebnega dnevnika

Ledeno jedro ni le preprost kos ledu, je kronološki podnebni arhiv, ki hrani pomembne namige o globalnem segrevanju in podnebnih spremembah. En centimeter jedra ustreza približno 200 let podnebne zgodovine. Ti vzorci ledu so cilindrični in imajo premer od 10 do 15 cm. Ekipa namerava pridobiti približno 100.000 podvzorcev iz ledenega jedra, ki jih bodo nato razdelili 12 znanstvenim inštitutom v Evropi. Celovita analiza ujetih zračnih mehurčkov omogoča rekonstrukcijo kemične sestave ozračja v preteklosti. Fokus poroča, da se v ledenem laboratoriju izvajajo številni testi, vključno z električno prevodnostjo in usedlinami prahu, da bi izvedeli več o takratnih okoliščinah.

Ker podnebne tabele segajo več kot 800.000 let nazaj, ledena jedra ne le zgodovinarjem, ampak tudi podnebnim raziskovalcem zagotavljajo dragocene informacije o spreminjajočem se okolju. Analize so že večkrat pokazale, da pojavi, kot so vulkanski izbruhi, udarci meteoritov in celo človeške dejavnosti, v ledu puščajo sledi, ki jih je vredno podrobno preučiti. Pregled svetovnega oceana kaže, da merjenje zračnih mehurčkov v ledenih jedrih omogoča neposredne zaključke o atmosferski sestavi v različnih geoloških obdobjih.

Delo v ledenem laboratoriju je ključnega pomena, saj vključuje boljše razumevanje podnebnega sistema in razvoj natančnejših podnebnih modelov. Zahvaljujoč tem mednarodnim sodelovanjem in visoki tehnologiji, ki se uporablja pri raziskavah, so znanstveniki odlično opremljeni za spopadanje z izzivi podnebnih raziskav.