Novi zabojniki za stara oblačila v Hamburgu: Nič več tekstilnih odpadkov!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Oddelek za čiščenje mesta Hamburg uvaja nove zabojnike za rabljena oblačila, da bi zmanjšal količino tekstilnih odpadkov in spodbujal recikliranje.

Die Stadtreinigung Hamburg implementiert neue Altkleider-Container, um Textilmüll zu reduzieren und Recycling zu fördern.
Oddelek za čiščenje mesta Hamburg uvaja nove zabojnike za rabljena oblačila, da bi zmanjšal količino tekstilnih odpadkov in spodbujal recikliranje.

Novi zabojniki za stara oblačila v Hamburgu: Nič več tekstilnih odpadkov!

Danes je v Hamburgu narejen korak k trajnostni tekstilni kulturi: mestna čistilna služba je postavila nove zabojnike za stara oblačila, da bi izboljšala odlaganje polomljenih oblačil. Trenutno je v mestu več kot 20 depojskih kontejnerjev, skupaj pa jih bo do 30. Projekt naj bi sprva trajal dve leti z namenom, da bi bilo v gospodinjskih odpadkih manj tekstila. Ta pobuda je namenjena predvsem občanom, saj je v nove zabojnike mogoče odlagati tudi poškodovane kose oblačil, na primer luknjaste kavbojke. Vendar pa je treba močno umazane dele odnesti neposredno v center za recikliranje.

Vsak teden dve do tri tone neuporabnih oblačil končajo v rokah nemškega Rdečega križa, ki v Hamburgu skrbi za odlaganje. Zbrani tekstil nato najde pot do predelovalca tekstila, ki ga sortira. Uporabne dele ponovno uporabimo, na primer kot čistilne krpe, medtem ko neuporaben tekstil sežgemo. Ta proces je pomemben korak pri zmanjševanju ogromne količine letno ustvarjenih tekstilnih odpadkov.

Globalna razsežnost hitre mode

Medtem ko v Hamburgu zagotavljajo večjo trajnost, Greenpeace poziva k previdnosti pri ravnanju s tekstilnimi odpadki. Viola Wohlgemuth, strokovnjakinja za ohranjanje virov pri Greenpeaceu, je nujno opozorila na katastrofalne učinke hitre mode. Posebej problematična je situacija v vzhodni Afriki, kamor stara oblačila prihajajo iz Evrope. V mestih, kot je Arusha, je do 40 odstotkov dostavljenih oblačil pokvarjenih, kar predstavlja velik izziv za lokalno prebivalstvo. Prekomerna proizvodnja tekstila ne ustvarja le odpadkov, ampak tudi močno škoduje okolju, kot je razvidno iz Nairobija: tamkajšnja reka Nairobi, ki je bila nekoč vir pitne vode, je danes močno onesnažena in ni imuna na vonjave.

Greenpeace zato poziva k pravni prepovedi izvoza tekstilnih odpadkov in globalnemu davku na tekstil, da bi proizvodnja postala bolj trajnostna. Konec koncev gre za zagotavljanje, da so novi tekstilni izdelki trpežni, nestrupeni in jih je mogoče reciklirati. Poudarek bi moral biti tudi na rabljenem blagu, da bi zaščitili vire in preprečili odpadke. Do leta 2030 naj bi bilo 10 odstotkov nemških mestnih središč na voljo za alternativne oblike potrošnje, kot propagira Greenpeace.

Politika EU in odgovornost proizvajalcev

Tudi na evropski ravni se glede tekstilnih odpadkov veliko dogaja. Evropski parlament je uvedel ukrepe za zmanjšanje nevarnih kemikalij v tekstilu in podpiranje trajnostne izbire potrošnikov. Proizvajalce pozivamo, da prevzamejo odgovornost za svoje izdelke, tudi če postanejo odpadek. Novi predlogi za revizijo direktive o odpadkih naj bi bili predstavljeni marca 2024, da bi zbrani tekstil uporabili učinkoviteje.

V tej pobudi se poslanci zavzemajo za ločeno zbiranje tekstila do 1. januarja 2025, s čimer želijo drastično zmanjšati količine tekstilnih odpadkov. Eden od vidikov, ki je tu še posebej pomemben, je vzpostavitev sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca. V prihodnosti bodo morali proizvajalci tekstila, obutve in dodatkov nositi stroške zbiranja, razvrščanja in recikliranja – resnična sprememba paradigme, ki bi lahko trajno vplivala na industrijo.

Na splošno je jasno, da se v Hamburgu in na evropski ravni izvajajo veliki koraki za boj proti krizi s tekstilnimi odpadki. Trajnostna prihodnost v tekstilnem sektorju je mogoča le, če potrošniki, organizacije in industrija sodelujejo z roko v roki.

Več informacij o teh temah najdete na NDR, Greenpeace in Evropski parlament.