Trenutna opozorila pred poplavami: v središču pozornosti gladine Baltskega morja!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Trenutni vodostaji Baltskega morja v Greifswaldu 19. junija 2025: opozorila pred poplavami, razredi nevihtnih valov in nasveti, kako se obnašati.

Aktuelle Pegelstände der Ostsee in Greifswald am 19.06.2025: Hochwasserwarnungen, Sturmflutklassen und Verhaltenshinweise.
Trenutni vodostaji Baltskega morja v Greifswaldu 19. junija 2025: opozorila pred poplavami, razredi nevihtnih valov in nasveti, kako se obnašati.

Trenutna opozorila pred poplavami: v središču pozornosti gladine Baltskega morja!

Zdaj je spet čas, da ste previdni! Danes, 19. junija 2025, se vse vrti okoli trenutne gladine vode na obali Baltskega morja v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Merilne postaje v Wismarju, Warnemündeju, Althagenu, Barthu, Stralsundu, Sassnitzu in Greifswaldu so v stanju pripravljenosti. Vrednote iz teh regij so ključne za zaščito pred poplavami in varnost prebivalstva Časopis Baltskega morja poročali.

Izraza »srednja nizka voda« (MNW) in »srednja visoka voda« (MHW) sta zanimiva in si ju je treba zapomniti. MNW opisuje povprečno nizko vodostaj v določenem časovnem obdobju, medtem ko MHW zadeva povprečno visoko vodostaj, zlasti v vodah s plimovanjem. Za Warnemünde so trenutne vrednosti 507 cm za srednji vodostaj, 407 cm za MNW in 617 cm za MHW. Najvišja poplavna gladina je bila izmerjena 13. novembra 1872 in sicer 770 cm. To je v primerjavi z najnižjo gladino vode 332 cm, ki je bila zabeležena 18. oktobra 1967.

Kako so razvrščeni nevihtni valovi

Resnično pozornost je treba nameniti tudi nevihtnim sunkom, ki so na obali Baltskega morja razdeljeni v različne razrede. Od višine 1,00 m nad srednjo vodostaj je že zabeležen nevihtni val. Ta razvrstitev velja za zelo močne nevihtne sunke, pri katerih se gladina dvigne nad 2,00 m. To poudarja pomembno vlogo, ki jo ima spremljanje teh naravnih dogodkov.

Če pogledate zadnjih nekaj let, je zaščita pred poplavami postala izjemno pomembna. Zadnji večji oktobrski sunek neurja je povzročil za 56 milijonov evrov škode. Mesto Sassnitz potrebuje približno 42 milijonov evrov za obnovo infrastrukture. Posebej prizadeti so turistični objekti, pristaniške varovalne naprave in plaže, ki so pogosto trpele zaradi izgube peska.

Previdnost in obnašanje ob poplavah

V primeru poplav je ključnega pomena pripravljenost pristojnih institucij. Ti segajo od zveznih in državnih vlad do policije in gasilcev. Protipoplavni center je aktiven, ko so doseženi nevarni vodostaji. Prebivalstvo opozarjamo preko različnih kanalov, med drugim po radiu, televiziji, zvočnikih, sirenah, pa tudi preko sodobnih medijev, kot so spletne strani, opozorilne aplikacije in družbena omrežja. Tukaj je potrebno hladno, premišljeno ukrepanje. Če pride do nevihte, je priporočljivo izklopiti elektriko in plin, zavarovati pomembne stvari in narediti zaloge.

V nujnih primerih si je treba zagotoviti tudi ročno prtljago, spakirati potrebno opremo in poiskati zavetje v višjih nadstropjih. Če ste pozorni na te preproste točke, se lahko lotite situacije na veliko bolj sproščen način.

Poplave kot globalni problem

Vendar ni prizadeta le obala Baltskega morja. Poplave so ena najpogostejših naravnih nesreč v mednarodnem prostoru. Glasno Statista Poplave so od leta 2000 povzročile skoraj 37 odstotkov vseh naravnih nesreč po vsem svetu. Podnebne spremembe prav tako igrajo vlogo: toplejše ozračje lahko zadrži več vode, kar povzroči pogostejše in močnejše močno deževje.

Strokovnjaki poudarjajo, da bo okoli 400.000 ljudi, predvsem ob Renu, v prihodnosti ogroženih poplav. Zaščita naravnih poplavnih ravnic je pomembna za zmanjšanje prihodnje škode in varnejšo infrastrukturo.

Skratka, pomembno je biti obveščen in pripravljen. Trenutne poplavne razmere in zgodovina neviht na obali Baltskega morja kažejo, kako pomembno se je osredotočiti na varnost ljudi in biti vedno pozoren.