Poplavni alarm na Baltskem morju: Trenutni vodostaji so šokantni!

Poplavni alarm na Baltskem morju: Trenutni vodostaji so šokantni!

Danes, 16. novembra 2025, so ljudje v Mecklenburg-Predpomorjanskem očarani nad nivojem vode v Baltskem morju. Kot je Časopis Baltskega morja poročajo, se trenutni vodostaji beležijo in ocenjujejo na različnih merilnih postajah, kot so Wismar, Warnemünde, Althagen, Barth, Stralsund, Sassnitz in Greifswald. Te redne meritve so bistvenega pomena, saj ne zagotavljajo le informacij o trenutnem stanju, temveč lahko zagotovijo tudi dragocene informacije o morebitni nevarnosti poplav.

Za boljše razumevanje vodostajev sta razložena izraza »povprečna nizka voda« (MNW) in »povprečna visoka voda« (MHW): V Warnemündeju je povprečna nizka voda 407 cm, medtem ko ima visoka voda povprečno 617 cm. Najvišja poplavna gladina 770 cm, ki je bila izmerjena 13. novembra 1872, ostaja rekordna.

Podrobnosti o nevihtnih sunkih

Nevihtni valovi predstavljajo veliko tveganje, zlasti na nemški obali Baltskega morja. Kategorije so jasno določene: nevihtni sunki so med 1,00 in 1,25 m nad srednjo vodostajo, ekstremni nevihtni sunki pa presegajo 2,00 m. Skrb vzbujajoče je, da je zadnji močnejši oktobrski val povzročil že za okoli 56 milijonov evrov škode. Samo mesto Sassnitz potrebuje 42 milijonov evrov za obnovo infrastrukture, dopolnjenih s približno 6 milijoni evrov za nadomestitev izgubljenega peska na plažah in sipinah.

Potrebna opozorila pred poplavami izdajajo centri za nadzor poplav in na različnih kanalih, kot so radio, televizija ali družbeni mediji. To pomeni, da so občani najbolje obveščeni in se lahko pravočasno odzovejo.

Pogled v preteklost in prihodnost

Hidrološka situacija ni samo lokalni problem. Takole Zvezna agencija za pomorstvo in hidrografijo opisuje, se ustvari mesečno poročilo, ki dokumentira vodostaje in temperature. Primerjava trenutnih podatkov z dolgoletnimi povprečji je nujna za prepoznavanje razvoja in tendenc.

Tu ima prste vmes tudi svetovna podnebna kriza. Poplave so najpogostejše naravne nesreče po vsem svetu Statista. Od leta 2000 so povzročile skoraj 37 odstotkov vseh naravnih nesreč. Zaradi vse pogostejših močnih padavin in toplejšega ozračja, ki zadržuje več vode, so poplave pogostejše in intenzivnejše. V Nemčiji je približno 7,6 odstotka vseh naslovov izpostavljenih statističnemu tveganju poplav, pri čemer razvoj poplavnih ravnic prav tako povečuje tveganje poplav.

Izzivi so torej veliki in jasno je, da je za zmanjšanje poplavne ogroženosti potrebno dosledno širjenje protipoplavne zaščite in večje upoštevanje naravnih zadrževalnikov. Le tako bo prebivalstvo na obali zaščiteno pred prihajajočimi poplavnimi nevarnostmi.