Reševanje iz zraka v Greifswaldu: Tako se reševalci borijo proti duševnim brazgotinam!

Reševanje iz zraka v Greifswaldu: Tako se reševalci borijo proti duševnim brazgotinam!

V mirnem obalnem mestecu Greifswald niso le fantastične plaže, ampak tudi zapletene zgodbe reševalcev, ki vsak dan premikajo svoje meje. Pilot helikopterja Ehling to ponazarja z impresivnimi fotografijami svoje lokacije: na plaži, na travniku in na pečinah. Te podobe ne simbolizirajo le "pilotske romance", ampak so tudi neke vrste mehanizem za obvladovanje. V članku v Die Zeitu postane jasno, da so takšne slike nujne za obdelavo pogosto stresnih spominov na operacije, kot so tragične izkušnje z utopljenimi plavalci ali hudo poškodovanimi vozniki.

Posebej stresna je bila ena misija, v kateri so Ehling in njegova ekipa prvi prispeli na prizorišče, kjer sta si življenje vzela dva najstnika. Da bi se spopadel s temi izkušnjami, se Ehling pogosto umakne v Baltsko morje, gleda morje in po telefonu kliče svoje starše. Predvsem tihi zvoki soula in bluesa mu po glasnem delovnem dnevu prinesejo mir in tišino. Po tišjih premikih se lahko včasih pojavijo glasnejši zvoki rocka. Te metode so del osebnega soočanja, a tudi znanstveniki se intenzivno ukvarjajo z rešitvami.

Znanstveni pristopi k zdravljenju travme

Aktualna študija prof. dr. Saskie Eschenbacher z univerze Akkon kaže, kako pomembni so nadaljnji pogovori za reševalce. V njenem članku »Getting it off your soul: transformativni pogovori za predelavo travmatičnih izkušenj« je poudarjen pomen čustvenih refleksij pri poročanju o misiji. Ti »transformativni pogovori« ne le pomagajo reševalcem pri kognitivni obdelavi travmatičnih izkušenj, ampak nudijo tudi priložnost za zmanjšanje čustvenega stresa. Glede na Akkon Hochschule je cilj teh raziskovalnih pristopov bolje razumeti stres v službah za nujno pomoč in jih spremeniti v dragocene priložnosti za učenje.

Študija priporoča, da bi morale organizacije za nujno pomoč in reševanje ustvariti podporne strukture in aktivno spraševati zaposlene o njihovih potrebah. Tema duševnega zdravja postaja vse bolj pomembna, še posebej na delovnih mestih, za katera je značilna visoka stopnja stresa.

Duševno zdravje v urgentnih službah

Vse večji problem se odraža tudi v številkah: po podatkih Deutsche Depressionshilfe bo vsak peti Nemec kdaj v življenju zbolel za depresijo, kar je še posebej pomembno za zaposlene v službah za nujno pomoč. Ti ljudje so pogosto izpostavljeni povečanemu tveganju zaradi visokih psihofizioloških stresnih dejavnikov. Poleg tega je stopnja samomorov pri moških trikrat višja kot pri ženskah, kar poudarja tabu okoli duševnih bolezni.

Pobuda RUPERT je namenjena ozaveščanju o duševnem zdravju v službah za nujno pomoč. Anonimna spletna ponudba je namenjena spodbujanju prizadetih zaposlenih, da spregovorijo o svojih stresih in poiščejo podporo. Platforma, ki jo najdete na spletni strani www.rupert-community.de, ponuja informacije in možnost anonimne izmenjave z vrstniki. Cilj je pomagati prizadetim, da prevzamejo odgovornost za svoje zdravje.

Prvi rezultati študije RUPERT kažejo, da so zgodnje posredovanje in boljše zavedanje o psihičnem stresu ključnega pomena za spodbujanje kakovosti življenja in zdravja delavcev v nujni pomoči. Implementacija tovrstnih ponudb podpore bi torej lahko predstavljala pomemben korak za dobro počutje tistih ljudi, ki so pogosto v senci svojega delovanja.