Alarm za ptičjo gripo: več kot 525.000 ubitih živali – prizadete zvezne države!

Alarm za ptičjo gripo: več kot 525.000 ubitih živali – prizadete zvezne države!

Ptičja gripa se vrača in se v Nemčiji zaskrbljujoče širi. V desetih zveznih deželah so zabeležili že 48 izbruhov, od začetka septembra pa je bilo zaradi agresivne različice virusa H5N1 pokončanih več kot 525.000 živali. Učinki so še posebej opazni v Spodnji Saški, Brandenburgu in Mecklenburg-Predpomorjanskem. Razmere so tako resne, da je bilo v mnogih okrožjih odrejeno, da se perutnina zadržuje v hlevih, da se prepreči stik med domačimi in divjimi pticami. Deutschlandfunk poroča, da je v Brandenburgu prišlo do množičnega pogina žerjavov, kjer je poginilo več tisoč živali.

Kaj to pomeni za perutninsko industrijo? Trenutne razmere predstavljajo velik izziv za kmete in podjetja. Cepljenje perutnine proti ptičji gripi ostaja v Evropi prepovedano, da bi preprečili neodkrito širjenje virusa. Ukrepi za boj proti boleznim živali vključujejo predvsem zgodnje odkrivanje bolnih živali in hitro usmrtitev obolelih čred. Agresivni virus H5N1 se zdaj vse pogosteje odkriva pri divjih pticah, kar še poslabšuje že tako napeto situacijo. Južni Nemci poudarja, da je hlevska zahteva po vsej državi nujen ukrep za preprečevanje virusa v čredah.

Posledice za kmete

Prizadeti kmetje se soočajo z veliko izgubo dohodka. Odškodnina za usmrčene živali temelji na tržni ceni in je omejena na 50 evrov na žival. Zvezna vlada pa namerava to mejo dvigniti na do 110 evrov. Vendar bi morala to odobriti Bundestag in Bundesrat. Kljub izzivom so predstavniki združenja prepričani: Hans-Peter Goldnick iz Centralnega združenja nemške perutninske industrije ne verjame v kratkoročne skoke cen perutnine in jajc, medtem ko Robert Schmack iz Združenja bavarske perutninske industrije vidi morebitno zvišanje cen v povezavi s kratkoročnim pomanjkanjem.

Razmere vplivajo tudi na trg gosi. Opazno je tradicionalno povpraševanje po martinovih in božičnih gosi, vendar zaradi uvoznih razmer, kjer je kar 80 % gosi iz tujine, ozkih grl ni pričakovati. Omeniti velja, da se je uvoz gosjega mesa v Nemčijo v zadnjih desetih letih zmanjšal za več kot 50 %. Na splošno 70 % perutninskega mesa, predelanega v Nemčiji, izvira iz pitanja piščancev. Proizvajalci torej ne morajo skrbeti le za svoje zdravje, ampak tudi za svoje denarnice in raison d'être svojega poslovanja, ptičja gripa pa meče svojo senco nase.

Kaj se zgodi potem?

Ne glede na trenutne razmere si je mogoče zamisliti široko uporabo cepljenja v EU pod strogimi pogoji za podporo populacije perutnine. Marin Yotov iz združenja živilske trgovine pa meni, da je prezgodaj napovedovati vpliv na ponudbo in cene. Prihodnji tedni bi lahko bili ključni, tako za zdravje živali kot za donosnost kmetije. Kmetje morajo zdaj pokazati spretnost pri upravljanju svojih zalog, da lahko to majhno, a dobro tradicijo nemške perutninske industrije preživijo skozi krizo.

Če povzamemo, je jasno, da ptičja gripa predstavlja resno grožnjo, ki vpliva na dobro počutje živali in gospodarsko stabilnost v Nemčiji. Še naprej bomo pozorno spremljali razvoj in upamo, da bodo prizadeta podjetja kmalu prejela pomoč, saj vsi skrbimo za zdravje naših pernatih prijateljev.