Po 20 letih: Vrnitev v Neubrandenburg – samota namesto doma?

Po 20 letih: Vrnitev v Neubrandenburg – samota namesto doma?

Vrnitev domov je pogosto korak, poln mešanih čustev. To doživljajo tudi ljudje, ki se vračajo v Neubrandenburg, kot avtor, ki se je po 20 letih bivanja po različnih mestih v Nemčiji vrnil na svoj stari dom. Kljub pričakovanju starih prijateljev in znanih krajev prvih nekaj mesecev ni lahkih. Po sedmih mesecih v Neubrandenburgu se družina še vedno ne počuti, kot da je zares prispela. Pomanjkanje socialnih stikov in nezainteresiranost domačinov prispeva k temu, da se pogosto počutijo same. Tako poroča SVZ.

Vrnitev se je zgodila proti prvotnemu odporu. Tudi stari prijatelji imajo natrpan vsakdan in malo časa za spontana srečanja. Zmenek za peko na žaru zdaj zahteva dolgo časa, ker je življenje v mestu zelo strukturirano. Postane jasno, da družabno življenje v Neubrandenburgu pogosto ne ustreza fleksibilnosti mestnega življenja v večjih metropolah.

Prihod domov z ovirami

Drug primer je 40-letna gledališka ustvarjalka Rika Weniger, ki se je po dveh desetletjih v zahodni Nemčiji preselila nazaj v svoj rojstni kraj Neubrandenburg. Rika, ki je pri 19 letih odšla študirat v Oldenburg in Braunschweig, svojega mesta ni nikoli zares izgubila izpred oči. Njena vrnitev izhaja tudi iz želje po razvoju umetniških projektov v mestu. Primer tega je njena igra »Kako narediti dobro umetnost za vzhodne Nemce?«, ki obravnava teme, kot sta vzhodnonemška identiteta in politična situacija. Rika opisuje, da njena nepripravljenost do kritičnih izjav o Neubrandenburgu temelji na želji po vzpostavitvi pozitivne povezave z domačini ob hkratnem zasledovanju lastne umetniške perspektive, kot je zapisala v članku Deutschlandfunk kultura pojasnil.

Napeti so tudi Rikini odnosi z družino, predvsem z očetom, zaradi česar ji vrnitev ni nič lažja. Na povezanost s koreninami torej vplivajo različni dejavniki, ne le geografska lega, ampak tudi osebne zgodbe in konflikti.

Socialno mreženje in izzivi

Te izkušnje so del širšega trenda v vzhodnonemških mestih, kjer se številni povratniki soočajo s podobnimi izzivi. V družbi, ki jo vse bolj zaznamujeta izseljevanje in staranje, je ustvarjanje socialnih sidrišč za mlade vse bolj pomembno. Študija avtorja MDR priporoča ustvarjanje zbirališč za prijateljstva v vaseh in majhnih mestih. K temu bi lahko prispevale vaške aplikacije in lokalne klepetalnice, da bi spodbudili mreženje in povečali kakovost življenja na podeželju.

Zato je pomembno, da povratniki in domačini najdejo priložnosti za srečanja, da bi vzpostavili dolgoročne odnose in s tem ustvarili občutek pripadnosti. Morda bo naslednja Rikina pobuda ali avtorska kolumna pomagala najti malo več skupnega pod trdoto vsakdana. In tako ostaja upati, da bo vrnitev v stari dom pospremljena z novimi prijateljstvi, če bodo ljudje drug drugemu namenili čas in delo na svojih družbenih omrežjih.