Poplave v Baltskem morju: Opozorila in trenutni vodostaji na kratko!

Poplave v Baltskem morju: Opozorila in trenutni vodostaji na kratko!

Danes, 30. avgusta 2025, lahko ljudje v Mecklenburg-Predpomorjanskem opazujejo vodostaj Baltskega morja. Te so velikega pomena za prebivalce in turiste. Trenutni vodostaji so podrobno preučeni z analizo merilnih postaj v mestih, kot so Wismar, Warnemünde, Althagen, Barth, Stralsund, Sassnitz in Greifswald. Izraza "srednja nizka voda" (MNW) in "povprečna visoka voda" (MHW) sta tu še posebej pomembna. MNW za Warnemünde v obdobju od novembra 2010 do oktobra 2020 je v povprečju 407 cm, medtem ko je MHW podana kot 617 cm. Zgodovinsko gledano je bila najvišja poplavna gladina v Warnemündeju izmerjena pri 770 cm 13. novembra 1872, medtem ko je bila najnižja raven 332 cm na hladen jesenski dan leta 1967. To kaže na ogromno spremenljivost gladine vode na tem obalnem območju in na to, koliko narave tukaj uspeva.

Kaj je naslednje z nevihtnimi sunki? Glede na [Ostsee-Zeitung](https://www.ostsee-zeitung.de/lokales/ostsee-hochwasser-aktuelle-ebenestaende-in-r ostock-wismar-ruegen-greifswald-am-30-08-2025-JS46P6DERZEBZC2MVFMUYLZEHE.html?outputType=valid_amp), nevihtni valovi so razdeljeni v različne razrede: nevihtni val je med 1,00 in 1,25 m nad srednjo vodostajem, medtem ko zelo močan nevihtni sunek doseže nad 2,00 m. To razlikovanje pomaga že v zgodnji fazi prepoznati možne nevarnosti za obalne prebivalce. V primeru poplav opozorijo prebivalce protipoplavni centri, policija ali gasilci. Najsodobnejši opozorilni kanali, od radia do družbenih medijev, zagotavljajo, da so lahko vsi pravočasno obveščeni.

Nedavne izkušnje z nevihtnimi sunki

Dogajanje na morju ni vedno prijazno. Oktobra lani je prišlo do močnega neurja, ki je povzročilo za 56 milijonov evrov škode. Posebej prizadeto je bilo mesto Sassnitz, ki je poročalo o finančnih potrebah v višini približno 42 milijonov evrov za obnovo infrastrukture. Poleg tega je potrebnih 6 milijonov evrov za umetno hranjenje, ki bo nadomestilo izgubo peska na plažah in sipinah.

Toda kaj poganja nevihtne valove? Po podatkih Zvezne agencije za okolje so močni vetrovi, ki potiskajo vodne mase proti obali, glavni vzrok za te naravne sile. Poleg tega obstajajo globalne podnebne spremembe, ki povzročajo dvig morske gladine in s tem povečanje začetnih ravni za morebitne nevihtne valove. Veter z zahoda predstavlja posebno nevarnost na obali Severnega morja Schleswig-Holsteina, medtem ko je veter s severa kritičen na Spodnjem Saškem.

Pogled v preteklost in prihodnost

Zgodovina neviht na nemški obali sega 2000 let nazaj. Nekateri najbolj uničujoči dogodki so se zgodili v zadnjih 100 letih, vključno s katastrofalnim neurjem leta 1962 v Hamburgu. Druge pomembne poplave so se zgodile v letih 1976, 1981, 1999 in 2013. Nazadnje, leta 2022, so na obali Severnega morja zabeležili več hudih nevihtnih valov. Vodostaj Baltskega morja, ki velja za nevihtni val, če je en meter nad povprečno gladino vode, se je v zadnjih letih povišal, kot kažejo meritve v Wismarju. Leta 2017 so bile dosežene vrednosti 1,83 m, leta 2019 pa celo 1,91 m.

V trenutni sezoni 2024/2025 so bili doslej zabeleženi le trije nevihtni sunki, vendar obstajajo znaki, da bi lahko vremenske razmere naslednje leto spet prinesle intenzivnejše razmere. Spremembe intenzivnosti nevihtnih valov so jasno vidne v letni najvišji poplavi na merilnih mestih Baltskega morja in najvišji plimski poplavi na merilnih mestih Severnega morja, ki imajo periodičnost okoli 50 do 70 let.

Ni nujno, da se bo pogostost neviht povečala, lahko pa se bo povečala intenzivnost pod enakimi vremenskimi pogoji. Vsak nevihtni val predstavlja poseben izziv za obalne prebivalce in zahteva stalno pozornost oblasti in javnosti.