Križ in ljubezen: odkrivanje znamenja upanja v Plan-les-Ouates
Spoznajte pomen križa v krščanski tradiciji, ki simbolizira bistvo ljubezni in odrešitve.

Križ in ljubezen: odkrivanje znamenja upanja v Plan-les-Ouates
14. septembra 2025 je cerkev Saint-Bernard de Menthon v Plan-les-Ouates privabila številne vernike, da so prisluhnili ganljivemu nagovoru opata Philippa Mattheya. Duhovnik je izpostavil globok pomen križa, ki velja za osrednji simbol krščanstva. »Križ je vidno znamenje Božje ljubezni,« je dejal Matthey, ki se je ozrl na lekcijo katekizma, v kateri je duhovnik otroke vprašal, kaj prepoznajo v velikem križu. Kasnejši odgovor pastorja Georgesa je odmeval: "To je vir svetlobe, ki je svetlejši od sonca."
Abbé Matthey križa ni opisal le kot znamenje trpljenja, ampak kot radikalen izraz božje ljubezni. Praznovanje tega »veličastnega križa« se dojema kot slavnostno dejanje, ki pomaga vernikom slaviti njihovo povezanost z Božjo ljubeznijo. V svetu, polnem skrbi, strahov in nasilja, izzivi pogosto zameglijo to ljubezen. Zlasti v tako mračnih časih se je pomembno obrniti h križu, da bi se vživeli v človeške izkušnje Jezusa – ne kot čarovnika, ampak kot nekoga, ki z nami deli naše trpljenje.
Krščansko potovanje vere
Matej je v homiliji predstavil tudi tri korake krščanske poti vere: radovednost, iskanje in čudenje. Ti koraki ponazarjajo, kako lahko vera končno vodi do odrešitve. Posebej omembe vredna je povezava s svetopisemsko zgodbo o hebrejskem ljudstvu, ki je v puščavi iskalo znak svobode. Bronasta kača, omenjena v tej zgodbi, se razlaga kot simbol zla in skušnjave. Potreba po prepoznavanju zla, da bi našli ozdravitev, je ključna točka, ki jo je izpostavil Abbé.
Sporočilo je podprto s svetopisemskimi branji, zapisanimi v evharistiji, vključno z besedili iz knjig Številk, psalmov in Pavlovih pisem. Poudarjajo, da je vera v Jezusa, ki je umrl na križu, ključ do sprave z Bogom. »Bog ljubi svet in daje svojega Sina za večno življenje,« spominja osrednja izjava iz Janeza 3,16, ki Kristusovo darovanje samega sebe razume kot vrhunec božje ljubezni. To odseva verovanje, opisano že v delu »O ljubezni« G. Großa, kjer je križ osvetljen kot izraz božjega načrta odrešenja.
Križ v kontekstu
Križ se je skozi čas razvil iz različnih simbolov zgodnjega krščanstva, kot sta stavrogram in Kristusov monogram. Od 5. stoletja dalje je križ postal glavni simbol krščanstva, prvotno pa je imel tudi okrasne namene. Izhodišča križa segajo do crux commissa v obliki črke T. Zanimivo je, da zgodba poudarja, da ima križanje Jezusa Kristusa osrednjo vlogo pri obnovitvi pretrgane zaveze med človekom in Bogom.
Naj bo v obliki razpel, ki se pogosto nosi kot nakit ali uporablja pri obredih blagoslova, ali kot simbol upanja in sprave v umetnosti, križ ostaja globoko zakoreninjen simbol, ki še naprej oblikuje življenja mnogih vernikov. Poleg tega je povezava med ljubeznijo in trpljenjem še posebej poudarjena v krščanski teologiji, saj Bog trpi s svojimi bitji in noče prezreti izzivov življenja.
Spričo tega nujnega sporočila in duhovnega razmišljanja je nagovor opata Philippa Mattheya pustil močan odmev. V času, ko življenjski izzivi postanejo veliki, ostaja križ zanesljivo sidro upanja in Božje ljubezni.