Umetna inteligenca na delovnem mestu: priložnosti in tveganja za prihodnost dela

Umetna inteligenca na delovnem mestu: priložnosti in tveganja za prihodnost dela

Delegatski sestanek IG Metall Emden je potekal 16. junija 2025, kjer je Detlef Gerst iz upravnega odbora političnega oddelka podal pronicljiv prispevek o priložnostih in izzivih umetne inteligence (AI). Obravnavane so bile tri osrednje teme: uporaba umetne inteligence, njeni učinki na delo in sodelovanje zaposlenih v tem procesu transformacije. Zlasti uporaba umetne inteligence se vedno bolj obravnava kot konkurenčni odločilni dejavnik za podjetja, kar poudarja pomembnost teme.

A čeprav je umetna inteligenca vznemirljiva, obstajajo tudi nekatera tveganja, ki jih ni mogoče prezreti. Zaščita podatkov, avtomatizacija, »tehnični stres« in spreminjanje podjetja kot družbenega prostora so na vrhu lestvice. O teh temah pa ni bilo govora le na srečanju, temveč jih je obravnavala tudi Delavska zbornica v svojem celovitem pogledu na izzive poslovanja. Kajti ena stvar je jasna: aplikacije AI, ki so tehnično izvedljive, niso vedno zaželene in jih je treba skrbno premisliti, da se lahko uporabljajo v interesu zaposlenih.

Ureditev in soodločanje

Kot poudarja IG Metall, je ozaveščanje sodelavcev o uporabi umetne inteligence nujno. Regulacijo teh novih tehnologij je treba izvajati z zakonodajo in pogodbami podjetij, da se razširi soodločanje. V zadnjih letih se je zgodilo veliko, zlasti v okviru zakona o ustanovitvi delavcev. Zakon o modernizaciji sveta delavcev iz leta 2021 je izraz AI zasidral v BetrVG. To daje svetom delavcev določene pravice, kot so pravice do obveščanja in svetovanja pri načrtovanju uvajanja umetne inteligence, kar bo zelo pomembno v prihodnjem svetu dela.

Sedanje razprave jasno kažejo: še vedno primanjkuje posebnih pravnih predpisov in splošno veljavnih definicij za umetno inteligenco. Etična vprašanja se pojavljajo predvsem takrat, ko se sistemi umetne inteligence odločajo o ukrepih prestrukturiranja in odpuščanja. Pri tem so potrebne jasne meje in pravila, da bi minimizirali tveganja in organizirali delovanje v interesu zaposlenih. Te izzive izpostavljajo tudi strokovnjaki KPMG, ki so izpostavili delovnopravni okvir, ki bo veljal od 1. avgusta z uveljavitvijo EU AI Act.

Vpliv na kadrovsko področje

Kaj konkretno prinaša EU AI Act na trg dela? Predpisi, ki začnejo veljati avgusta, imajo daljnosežne posledice za kadrovske službe v EU. Aplikacije umetne inteligence z visokim tveganjem morajo izpolnjevati stroge zahteve, za skladnost pa je potrebna dokumentacija. To tudi pomeni, da se mora svet delavcev intenzivno ukvarjati z uvajanjem sistemov umetne inteligence. Navsezadnje so to tehnologije, ki ne morejo le spremeniti procesa zaposlovanja, ampak predstavljajo tudi morebitna tveganja za zaposlene.

Od analize kadrovskih potreb do avtomatiziranih prijavnih procesov do digitalnih mentorjev – zasnova delovnega sveta se hitro spreminja. Toda podjetja morajo zagotoviti, da ne bodo sprejete nobene diskriminatorne odločitve. Tesna izmenjava med IT, pravnimi oddelki in kadrovsko službo je potrebna za spremljanje predpisov in predvsem varstva podatkov. Obdelava osebnih podatkov je pomembno vprašanje, ki ga je treba upoštevati pri uporabi umetne inteligence.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je srečanje delegatov IG Metall v Emdnu sprožilo pomemben diskurz, ki ne pokriva le trenutnih tveganj, temveč tudi priložnosti umetne inteligence. Naslednji koraki so ključni: podjetja se morajo pripraviti na nove obveznosti zakona o AI ​​Act in vključiti svet delavcev v zgodnji fazi, da bi oblikovali prihodnjo zasnovo delovnega sveta na način, ki je koristen za vse.

Preberite več o tem na emden.igmetall.de, arbeiterkammer.de in kpmg-law.de.