Afera zlorab na Obernjesi: Cerkev priznala komunikacijske napake

Afera zlorab na Obernjesi: Cerkev priznala komunikacijske napake

V mirni Obernjesi, nekdanjem varstvenem domu evangeličanske mladine, se skrivajo temne sence preteklosti. Po prvih domnevah naj bi se najhujši spolni napadi tam zgodili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2012 so prizadeti obtožili zdaj že pokojnega pastorskega para Hermanna in Margarete Grüneklee. Toda odgovorno cerkveno okrožje Göttingen-Münden je bilo o teh resnih obtožbah obveščeno šele več kot desetletje kasneje. V izjavi iz Göttingen Tageblatt Poudarjeno je, da je deželna cerkev v Hannovru priznala napake v komunikaciji. Tragična okoliščina, ki bi prizadetim lahko povzročila dodatno bolečino.

Situacija se je še dodatno zaostrila, ko se je izkazalo, da pristojni cerkveni predstavniki v Göttingenu niso bili obveščeni o denarnih izplačilih nekdanjim otrokom v varstvu. Do takih plačil je dejansko prišlo potem, ko je neodvisna komisija regionalne cerkve obtožbe označila za verjetne. Že to dejstvo zgovorno govori o dolgoletnem molku in netransparentnosti v škodo žrtev.

Stalne skrbi glede trenutnih obtožb zlorab

A obtožbe o zlorabah niso samo iz preteklosti. Aktualni primer se nanaša na župnika, ki mora kljub tekočim preiskavam in resnim obtožbam ostati zaposlen. Glede na Hannovrska regionalna cerkev Pristojno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za odvzem njegovega imenovanja. Ena obtožba je prišla iz leta 2004, ko je takrat 15-letna oseba doživela spolno nadlegovanje. Vendar takrat župnik ni bil zaposlen v deželni cerkvi, kar je zapletlo situacijo.

Pogledi na pravno situacijo so se razjasnili: predsedujoči sodnik je dogodke označil za spolno nadlegovanje, ki je kaznivo šele od leta 2016. Okoliščina, ki je bila sodišči pred izzivom. Jens Lehmann, predsednik državnega cerkvenega urada, je dejal, da želi cerkev počakati na razsodbo, preden razmisli o možnih pravnih sredstvih proti pastorju. Ostaja pa prepoved dela z otroki in mladino, kar je verjetno nekoliko olajšanje prizadetih staršev.

Delo skozi simptome zlorabe

Usode žrtev zlorab niso le tragična opomba v zgodovini Cerkve; odpirajo tudi pomembna vprašanja o sistemih, ki so desetletja ščitili zlorabce. V tem kontekstu igra sprijaznitev s spolnim nasiljem osrednjo vlogo. Strokovnjaki poudarjajo, da obstajajo tri oblike soočanja z njo: individualna, institucionalna in družbena. Prvi je namenjen pomoči prizadetim pri spopadanju s svojimi izkušnjami. Institucionalna ponovna presoja pa se ukvarja s strukturnimi pomanjkljivostmi, ki so ustvarile zaščiten prostor za storilce.

Deželna cerkev je vsaj napovedala, da bo sprožila postopek za obravnavo dogodkov v Obernjesi. Kmalu naj bi potekali pogovori s cerkvenim okrožjem Göttingen in Evangeličansko mladinsko socialno službo. Cilj je spodbuditi druge prizadete ljudi, da spregovorijo. Pomemben korak pri uslišanju žrtev in hkrati krepitvi zaupanja v institucionalni proces. To je še posebej pomembno, če pogledamo zgodovino: Klaus Grüneklee, sin obtoženega pastorja, je v preteklosti aktivno iskal informacije o imenih prizadetih in celo grozil s sodnimi postopki. Okoliščina, ki dodatno obremenjuje prizadete, ki so že tako ranljivi.

Obravnavanje primerov zlorabe torej ostaja zahteven podvig, ki ne vpliva le na prizadete ljudi, ampak tudi na celotno cerkveno institucijo in na to, kako se sooča s preteklostjo. Pot do ozdravitve in pravice je dolga, vendar se je treba učiti iz napak iz preteklosti in preprečiti prihodnje krivice.