Umor 16-letnika: Prijeli prosilca za azil s psihičnimi težavami!
V Göttingenu aretirajo 31-letnega prosilca za azil zaradi suma umora; čaka se izvedensko mnenje o krivdi.

Umor 16-letnika: Prijeli prosilca za azil s psihičnimi težavami!
V zadnjih dneh je v Göttingenu razburil šokanten dogodek. V petek so aretirali 31-letnega moškega, zavrnjenega prosilca za azil iz Iraka, potem ko je bil osumljen, da je na železniški postaji v Friedlandu namerno potisnil 16-letno dekle proti mimo vozečemu vlaku. Oddelek za umore je bil kmalu po smrti mladih obveščen o hudem umoru, saj je državno tožilstvo zaradi okoliščin domnevalo, da je šlo za umor. Preiskovalci se strinjajo, da je malo verjetno, da je šlo zgolj za nesrečo, saj je 16-letnik telefoniral, ko se je zgodil incident, in trčil v bok vlaka, pravi Göttinger. Tageblatt.
Osumljenca so pred tem našli na železniški postaji, potem ko je večkrat izgredoval. Vendar sprva ni bilo nujnih razlogov za aretacijo, zato so ga začasno izpustili. Toda moški je znova pritegnil pozornost, ko so ga odpeljali v mejno tranzitno taborišče Friedland. Tam so se pokazale psihične nepravilnosti in so ga sprejeli na kliniko Asklepios. Le sledi DNK, ki so jih našli na telesu poškodovanega najstnika, so pripeljale do njegove kasnejše aretacije. Ta vzorec DNK izvira iz prejšnjega primera in je imel osrednjo vlogo pri identifikaciji osumljenca, ki je trenutno v popravnem centru in o obtožbah molči.
Psihiatrično poročilo in sodni postopek
Kmalu bodo pridobili psihiatrično poročilo o krivdi 31-letnika. Pred tem so mu diagnosticirali shizofrenijo, zaradi česar se ob morebitnem sojenju postavljajo vprašanja o njegovi krivdi. Notranja ministrica Spodnje Saške Daniela Behrens je medtem komentirala dublinska pravila, ki urejajo razporeditev prosilcev za azil v Nemčiji in Evropi. Behrens je poudaril nujnost soočanja z obstoječimi težavami dublinskega postopka, da bi našli izvedljive rešitve, in opozoril na nevarnost, da bi se tragični dogodek izkoristil za podpihovanje ksenofobije in sovraštva, kot je dejal Göttinger. Tageblatt.
Dublinski postopek, ki zagotavlja, da se prošnje za azil obravnavajo samo v eni članici EU, po begunski krizi 2015–2016 razkriva številne pomanjkljivosti. To vprašanje ni pomembno le za prizadete prosilce za azil, ampak tudi za varnostne razmere v državah članicah. Kot poroča [BAMF](https://www.bamf.de/DE/Themen/AsylFluechtlingsschutz/AblaufAsylverfahrens/Dublin procedure/dublin procedure-node.html), je Evropska komisija od takrat predstavila predloge reform za temeljito revizijo dublinskega postopka in optimizacijo ustreznih uradnih postopkov.
Izzivi dublinske uredbe
Dublinski sistem, ki obstaja od leta 1990, je bil prvotno uveden za urejanje obravnavanja prošenj za azil in izogibanje večkratnim prošnjam. Vendar pa je v zadnjih letih postalo vse bolj jasno, da ima pomembne slabosti. Medtem ko je število prošenj za azil v EU med letoma 2012 in 2016 močno naraslo, je izvajanje dublinske uredbe ostalo neučinkovito. Le majhen delež premestitev je bil dejansko izveden, oteženo pa se je izkazalo tudi vračanje ljudi, ki niso upravičeni do azila, kažejo analize Evropskega parlamenta.
Trenutna situacija, v kateri se vrstijo tragični incidenti v zvezi z vprašanji azila in migracij, odpira pomembna vprašanja o ogroženosti temeljnih pravic prosilcev za azil. Zlasti je treba varstvo pravic otrok in mladoletnikov brez spremstva postaviti v središče reformnih prizadevanj. Odgovornost za izvajanje dublinske uredbe je treba bolj pravično razdeliti, okrepljeno sodelovanje med državami članicami pa je bistvenega pomena za kompetentno in človeško soočanje z izzivi.