Sindikati zahtevajo mir: Nemčiji brez oboroževanja!

Sindikati zahtevajo mir: Nemčiji brez oboroževanja!

Na sindikalni konferenci "Zmagajte miru, ne vojni!" v Salzgitterju, ki je potekal 11. in 12. julija, je bil poslan jasen znak proti vojaškemu kopičenju. Več kot 225 sindikalistov in okoli 1000 drugih udeležencev je dogodek spremljalo prek neposrednega prenosa. Konferenco je organizirala Rosa-Luxemburg-Stiftung skupaj z IG Metall Salzgitter-Peine, prisotni pa so bili tudi znani predstavniki belgijskih sindikatov ter poslanci Bundestaga in Evropskega parlamenta. Uvodna beseda Ulrike Eifler je jasno pokazala, da morajo biti sindikati aktivni del mirovnega gibanja.

Matthias Wilhelm, prvi predstavnik IG Metall Salzgitter-Peine, je ostro kritiziral financiranje oboroževanja in razmere v Palestini označil za genocid. Pojasnil je, da oboroževalna politika, ki bi temeljila na socialnem partnerstvu, ni mogoča, in se skliceval na vlogo proti ponovnemu oboroževanju iz leta 2022. Dierk Hirschel, glavni ekonomist pri ver.di, je v svoji analizi poudaril, da je 100 milijard evrov vreden posebni sklad v veliki meri stekel velikim orožarskim podjetjem. Vlaganje takšnega denarja v vojaške projekte po Hirschelovem mnenju škoduje socialni infrastrukturi v Nemčiji in je dolgoročno neproduktivno.

Zahteve sindikatov

Konferenca je bila tudi prostor za razmislek o naraščajoči militarizaciji, predvsem v izobraževanju. Mladinski panel je razpravljal o učinkih vojne propagande v šolah in na univerzah. Beseda je tekla tudi o odporu migrantske mladine za svobodo Palestine, ki jo zastopa Yusuf As iz Mladine DIDF. To kaže, da je mirovno gibanje razdeljeno, z različnimi pogledi med mlajšo in starejšo generacijo. Skupni poziv je bil jasen: mir je mogoče doseči le z odporom socialnim rezom, ukinjanju delovnih mest, militarizaciji in vojni.

Vzporedno s tem dogajanjem široko zavezništvo sindikatov zahteva, da se ustavi politika množičnih naložb v orožje, o kateri razpravljajo v Nemčiji in EU. To načrtovanje oborožitvenega programa, ki naj bi stal več sto milijard evrov, razumejo kot priprave na vojno. Vrnitev obveznega služenja vojaškega roka je namenjena tudi privabljanju osebja v oborožene sile. Namesto tega se pobudniki osredotočajo na zmožnost vzpostavljanja miru in zagovarjajo večje naložbe v civilna področja, kot sta izobraževanje in zdravstvo. Ta področja bi lahko ne le izboljšala kakovost življenja, ampak tudi ustvarila več delovnih mest, kar bi učinkovito razbremenilo pritisk na trg dela.

Nov mirovni red

Aktivno sodeluje tudi Nemška zveza sindikatov (DGB), ki poziva k miru in varnosti, ki temelji na načelih Združenih narodov. To bi omogočilo reševanje konfliktov z diplomacijo in preprečevanjem kriz. Navsezadnje se leta 2025 po vsem svetu pričakuje rekordno število oboroženih spopadov z uničujočimi človeškimi izgubami.

DGB meni, da je bistveno, da povečanje izdatkov za obrambo ne gre na račun socialnega proračuna ali izobraževanja in raziskav. Državni denar naj vedno služi blaginji ljudi in ne v vojaške namene. Zato je potrebna trdna zavezanost osnovnim vrednotam liberalne demokracije in socialnega tržnega gospodarstva. Mednarodna politika, za katero je značilno tekmovanje med velikimi silami, zahteva ponovni razmislek, ki v središče postavlja mirno sobivanje.

Sindikalna konferenca na splošno kaže, da se v sindikatih dogaja nov začetek, ki kaže na pogum in odločnost v času oboroževanja. Mir in socialna pravičnost morata iti z roko v roki. Sindikati imajo besedo in čas je, da oblikovalci politike poslušajo.

Za dodatne informacije o tej temi si oglejte Yeni Hayat, Sindikati proti oboroževanju in DGB.