Letina krompirja 2025: rekordne številke in milijoni uničenih!

Letina krompirja 2025: rekordne številke in milijoni uničenih!

Dramatična situacija za nemške pridelovalce krompirja: kljub rekordni letini 13,4 milijona ton leta 2025 je trg na dnu. Ta letina presega lanskoletno raven za 5,3 % in celo presega povprečje zadnjih let za neverjetnih 17 %! In to na 301.000 ha obdelovalnih površin, ki so se povečale za 6,7 ​​%. Christian Schridde, 42-letni kmet iz Sierße blizu Peine na Spodnjem Saškem, ponazori negotov položaj s tem, da je v bioplinarno pripeljal 400 ton jedilnega krompirja, ker ni našel kupca. Po besedah ​​predsednika Zveze nemške industrije krompirja Olafa Feuerborna kmetje trpijo zaradi prekomerne proizvodnje 2,4 milijona ton, od katerih večina ostaja neprodajna. Številni predelovalci imajo že polna skladišča in za »zastonj« plačajo le 10 do 15 evrov za 100 kilogramov – bistveno manj od 18 do 40 evrov iz prejšnjega leta. Ti dramatični padci cen so pahnili industrijo v krizo.

Dirty Business: Kaj se zgodi z odvečnim krompirjem? Skladišča se polnijo in mnoga podjetja so se založila s pogodbenim blagom. Proizvodnja škroba, po kateri je povpraševanje, ne more ponuditi rešitve, saj so zmogljivosti na koncu. Krompir, ki ostane v zemlji, lahko širi virusne in glivične bolezni, kar povzroča dodatno škodo celotnemu kmetijstvu. Stefanie Sabet, generalna sekretarka združenja nemških kmetov, opisuje razmere kot izredne gospodarske razmere: uporaba krompirja v bioplinarnah je obupen ukrep. Zvezno ministrstvo za kmetijstvo potrjuje ta trend, ki je bil opažen že med pandemijo korone. Hkrati pridelovalci krompirja v Nemčiji prejmejo več kot 48 milijonov evrov davčnih prihodkov iz sredstev EU. Vendar pa dodatek na površino v višini 160 evrov na hektar pokrije le delček dejanskih stroškov, ki znašajo okoli 5.000 evrov na hektar.

Gospodarski pomen in izziv

Gospodarski pomen pridelave krompirja ostaja velik kljub upadajoči porabi in krčenju obdelovalnih površin v Nemčiji. V letu 2023 so s površine okoli 264.700 hektarjev pospravili okoli 11,6 milijona ton krompirja. Prevladuje konvencionalna pridelava, ekološke pridelave pa le okoli 4 %. Na trgu na primer prevladuje jedilni krompir, industrijski pa le manjši delež. To kaže, da je krompir še vedno pomembna osnovna hrana, čeprav je povprečna poraba na prebivalca v Nemčiji padla s skoraj 200 kg leta 1950 na približno 64 kg leta 2023.

Kakšni so razlogi za ta upad? Glavni razlogi so navedeni manjši pomen krompirja v prehrani in povečana poraba krmnega žita pri prašičih. Zlasti Spodnja Saška ostaja središče pridelave krompirja v Nemčiji - tukaj se obdeluje okoli 46 % vseh obdelovalnih površin, sledita ji Bavarska in Severno Porenje-Vestfalija.

Pridelovanje krompirja: vpogled v prakso

Obdobje rasti krompirja je običajno april ali maj, kar zahteva optimalno temperaturo tal okoli 8-10 stopinj Celzija. Obiranje poteka, ko so gomolji zreli in dosežejo trdnost lupine. Predkalitev gomoljev v januarju ali februarju skupaj s prekrivanjem s folijo omogoča celo zgodnje spravilo. Za jedilni krompir so namenjene količine zrnja skoraj 40.000 rastlin na hektar. Stroji za spravilo so tehnološko zasnovani tako, da z občutljivimi gomolji ravnajo čim bolj nežno, kar zmanjšuje izgube pri skladiščenju zaradi bolezni in poškodb.

Vendar nestanoviten trg in presežek krompirja preizkušata učinkovitost teh ukrepov. Pridelovalci krompirja bodo morda kmalu morali ponovno razmisliti o panogi, saj so izzivi jasni: nepotrebna količina proizvodnje v kombinaciji s padajočimi cenami. Občuten pritisk na kmete se povečuje – vprašanje je, kako dolgo bo takšno stanje še trajalo.