Trump in Putin na Aljaski: Vrh med upanjem in delitvijo!

Trump in Putin na Aljaski: Vrh med upanjem in delitvijo!

Ameriški predsednik Donald Trump se bo 15. avgusta 2025 na Aljaski srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Cilj tega srečanja je izpeljati pogajanja o možnem miru v ukrajinskem konfliktu. Že zdaj je opaziti, da ta vrh ogreva politične živce v Washingtonu in pušča narod razdeljen. Medtem ko demokratska senatorka Jeanne Shaheen očita Trumpu, da ni uvedel novih sankcij proti Rusiji, republikanska senatorka Lindsey Graham podpira predsednikovo strategijo. Verjame v reševanje konflikta s pozicije moči. Po az-online.de bi vrh lahko imel različne posledice, na primer, da bi Rusija obdržala regijo Donbas in Krim ali da bi se odpovedala delom Hersona in Zaporizhia.

Kakšne so videti Putinove zahteve? Ti med drugim vključujejo nevtralnost Ukrajine, zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil in odmik od prizadevanj za Nato. Na dnevnem redu sta tudi odprava zahodnih sankcij in umik iz štirih delno okupiranih regij. Toda Trump je tudi jasno napovedal: Putinu daje rok 50 dni, da doseže dogovor, sicer bodo veljale 100-odstotne carine za vse ruske trgovinske partnerje, kot zdf.de poroča.

Politične napetosti in vojaške priprave

Sredi teh diplomatskih prizadevanj se je povečala vojaška aktivnost v Ukrajini. Noč po Trumpovih komentarjih o pogovorih s Putinom je ruska vojska izvedla ogromen napad na Ukrajino s 728 brezpilotnimi letali in 13 raketami. Sam Trump je opozoril, da ti telefonski klici s Putinom niso bili pomembni, hkrati pa je kritiziral ruske nenehne napade. Zvezni obrambni minister Boris Pistorius medtem zahteva, da tudi druge Natove partnerice aktivno prispevajo k financiranju sistemov protizračne obrambe Patriot, kar kaže, kako resno jemljejo varnostne razmere v vzhodni Evropi.

Kako se bo Nato postavil v tem konfliktu? Generalni sekretar Nata Mark Rutte je že pred prihajajočim vrhom izjavil, da gre za preizkušanje Putinove resnosti. Zaradi tega se srečanja ne bo udeležila Ukrajina, ki bi morala biti bolj vključena v pogajanja, kar izzove ostre kritike. Friedrich Merz iz CSU poziva k udeležbi ukrajinskega predsednika Zelenskega in je 13. avgusta organiziral virtualno srečanje s Trumpom in Zelenskim, da bi izvršil pritisk na Rusijo.

Glasovi iz ameriškega kongresa in Nata

Tudi v ameriškem kongresu je razpoloženje deljeno. Medtem ko nekateri senatorji, vključno z Grahamom in Richardom Blumenthalom, pripravljajo sveženj sankcij s carinami do 500 odstotkov proti Rusiji, Trump še ni zavzel stališča do teh predlogov. Vojaški strokovnjak Nico Lange opozarja, da Trump ne bo zagotovil varnosti Evrope in naj raje poveča pritisk na Putina. V ozadju tudi nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon izraža skepticizem glede sankcij in ne vidi nacionalnega varnostnega interesa za ZDA v ukrajinskem konfliktu.

Geopolitične razmere dodatno zapleta odnos Rusije, ki ne želi popuščati v svojem položaju, pa tudi zaskrbljenost Nata, ki Rusijo poziva k deeskalaciji. Predsednik Putin je strahove pred invazijo zavrnil kot neutemeljene in meni, da so ZDA dolžne sklepati kompromise, medtem ko se morajo zahodne države dogovoriti o jasni liniji do Moskve, kot ugotavlja br.de.