Glasovanje v Hamburgu: podnebna nevtralnost ali temeljni dohodek – kaj zdaj?
12. oktobra 2025 bo 1,3 milijona prebivalcev Hamburga glasovalo na dveh referendumih o podnebni nevtralnosti do leta 2040 in temeljnem dohodku.

Glasovanje v Hamburgu: podnebna nevtralnost ali temeljni dohodek – kaj zdaj?
Naslednjo nedeljo, 12. oktobra 2025, so državljani Hamburga pozvani, da glasujejo na dveh pomembnih referendumih: o »Hamburški odločitvi o prihodnosti« o podnebni nevtralnosti in projektu »Hamburg preizkuša temeljni dohodek«. Svoj glas bo imelo možnost oddati okoli 1,3 milijona volilnih upravičencev, glasovanje pa bo potekalo na 185 lokacijah po mestu od 8. do 18. ure. Vsi, ki vas zanima, kako se je razpletlo, lahko spremljate štetje glasov v živo na portalu rezultatov Statističnega urada Sever, medtem pa čakamo na prve pomirjujoče rezultate.
Cilj prvega referenduma je, da Hamburg postane podnebno nevtralen do leta 2040, pet let prej, kot je trenutno določeno z zakonom. Predlog zakona vključuje obvezne letne omejitve emisij ogljikovega dioksida in znatno zmanjšanje avtomobilskega prometa. Pobudo podpira raznolika mešanica okoljskih in družbenih združenj, vključno s petki za prihodnost, Nabu in združenjem najemnikov Hamburga. Njihove zahteve med drugim vključujejo omejitev hitrosti po vsej državi na 30 in popolno elektrifikacijo prometa. NDR poroča, da poročilo potrjuje izvedljivost ukrepov, vendar svari pred nujnimi drastičnimi koraki.
Razdor v politiki
Politični odziv na »odločitev za prihodnost« je deljen. Široko zavezništvo, ki vključuje predstavnike SPD, CDU, FDP in sindikatov, je pozvalo k glasovanju proti. Svet poudarja, da se SAGA, največje občinsko stanovanjsko podjetje v Nemčiji, boji dodatnih stroškov v višini 1,5 milijarde evrov zaradi napredovanja podnebnih ciljev, kar bi lahko negativno vplivalo na najemnine. Kritično ocenjujejo tudi uvedbo omejitve hitrosti na 30 km/h, saj bi to lahko poslabšalo odzivne čase gasilcev in s tem ogrozilo varnost občanov.
Na drugi strani državna Zelena stranka referendum podpira, čeprav so nekateri državljani do tega ukrepa kritični. Župan Peter Tschentscher razpisa volitev ni podpisal, do pobud pa je skeptična tudi druga županja Katharina Fegebank.
Brezpogojni temeljni dohodek v Hamburgu
Drugi referendum se ukvarja s projektom modela "Hamburg testira temeljni dohodek", ki naj bi približno 2000 prebivalcem Hamburga v treh letih zagotovil okoli 1350 evrov na mesec in zdravstveno zavarovanje. Ideja za njim je raziskovanje družbenih in ekonomskih učinkov brezpogojnega temeljnega dohodka v realnih razmerah. Podoben pilotni projekt je že potekal na Finskem in Nizozemskem.
Pričakovana cena za mesto je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov, če bi se projekt začel izvajati leta 2027. Kljub pričakovanim pozitivnim učinkom na kakovost življenja pa kritiki opozarjajo, da bi takšen projekt v času pomanjkanja kvalificiranih delavcev lahko razumeli kot napačen signal.
Za oba referenduma velja pomembno pravilo: Uspešna sta le, če se s tem strinja najmanj 20 odstotkov volilnih upravičencev in je število glasov za večje od števila glasov proti. Do petka se je glasovanja po pošti udeležilo že 442.517 državljanov, kar predstavlja 33,6 odstotka volilnih upravičencev. Pritisk je torej velik in prihodnji dnevi so ključni za prihodnost mesta.
Nedelja ne bo odločala le o pregledni podnebni politiki, temveč tudi o finančni varnosti državljanov Hamburga. Pred nami je razburljiv vikend, upanje na okolju prijazno in socialno pravično prihodnost pa visi na nitki.