Hamburški vrh o revščini: Tako skupaj rešujemo stanovanjsko krizo!

Hamburški vrh o revščini: Tako skupaj rešujemo stanovanjsko krizo!

15. oktobra je v Hamburgu potekal prvi vrh o revščini, pomemben dogodek, ki ga je začel SoVD Hamburg v sodelovanju z Združenjem najemnikov Hamburga, DGB Hamburg in Paritätischer Wohlfahrtsverband. Prizorišče, dvorana Domoljubnega društva, je bila polna predanih udeležencev, med njimi tudi Michaela Engelmeier iz SoVD in Klaus Wicher, predsednik SoVD Hamburg. O perečih vprašanjih revščine in stanovanjske problematike je razpravljalo še okoli 180 prisotnih. Ob tej priložnosti je bilo izpostavljeno geslo »Poti v pravično prihodnost«. Po trenutnih podatkih vsak četrti otrok in vsak peti prebivalec Hamburga velja za revnega, kar poudarja potrebo po tovrstnih dogodkih.

Absolutno glavna tema je bilo stanovanje, katerega pomen je Michaela Engelmeier navdušujoče poudarila z izjavo: »Stanovanje je človekova pravica in mora biti dostopno vsem.« Zaradi naraščajočih najemnin in nezadostne razpoložljivosti bivalnih prostorov se mnogi občani zavedajo, da je realnost pogosto drugačna. Mareike Engels iz Zavezništva 90/Zelenih je celo opozorila na tveganje revščine za demokracijo. Ti in številni drugi glasovi so pozvali k večjemu upoštevanju ljudi z izkušnjo revščine, kot je Erika Heine, ki je poročala: "Ne jemljejo nas resno, veliko je samovolje."

Dolgoročne posledice revščine

Razprave na vrhu so vodile tudi do spoznanja, da je revščina pogosto začaran krog, ki zahteva strukturne ukrepe. Klaus Wicher je poudaril, da so za prekinitev začaranega kroga potrebne boljše možnosti izobraževanja in učinkoviti sistemi socialne varnosti. Dr. Rolf Bosse iz združenja najemnikov Hamburga je stanovanje označil za "novo socialno vprašanje" in pozval državo, naj ustrezno ukrepa. Tanja Chawla iz DGB Hamburg je opozorila še na eno točko: najemnine ne smejo predstavljati več kot tretjino plače, da se zagotovi finančna stabilnost najemnikov.

Skupna ugotovitev štiriurnega dogodka je bila, da alternative obstajajo, vendar pogosto primanjkuje politične volje. Organizatorji so sprejeli izjavo, ki je vključevala tako razvoj scenarijev izhoda iz revščine kot načrt za krepitev socialne varnosti v Hamburgu. Prvi odzivi občanov kažejo na pripravljenost, da aktivno sledijo tej poti.

Socialna varnost kot človekova pravica

Kaj se skriva za konceptom socialne varnosti? Po mnenju mednarodne skupnosti je socialna varnost temeljna človekova pravica, zapisana v 22. členu Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948 in nadalje podprta z mednarodnimi sporazumi in Agendo 2030. Njegov cilj je zaščititi ljudi pred revščino in življenjskimi tveganji, bodisi prek socialnega zavarovanja bodisi prek prejemkov, za katere se ne plačujejo prispevki, ki so še posebej ključni v času krize. Ti sistemi ne le pomagajo posameznikom preživeti krize, ampak tudi spodbujajo odporne družbe.

Trenutni statistični podatki kažejo, da je leta 2024 okoli 17,6 milijona ljudi v Nemčiji grozila revščina ali socialna izključenost, kar je predstavljalo približno 20,9 % prebivalstva. Te številke poudarjajo nujnost ukrepov in reform v socialnem sektorju, saj v Hamburgu ne gre le za prazne besede. Vrednosti kažejo, da se oseba šteje za izpostavljeno tveganju revščine, če je njen dohodek pod mejo tveganja revščine, ki je leta 2024 znašala 1378 evrov neto za osebe, ki živijo same.

V času, ko 15,5 % prebivalstva grozi revščina, so pobude, kot sta vrh o revščini in poziv k trajnostni socialni varnosti, osrednjega pomena. Navsezadnje gre za to, da ljudem ponudimo perspektivo in tlakujemo pot v pošteno prihodnost. Diskurz o namestitvi in ​​socialni pravičnosti je pomembnejši kot kdaj koli prej, zlasti v mestih, kot je Hamburg, kjer je socialna vrzel včasih velika.