Nujni poziv: Upoštevanje kmetov v času žetve!

Nujni poziv: Upoštevanje kmetov v času žetve!

Žetev je trenutno v polnem teku v regiji okrog Hagenow. Kmetje delajo dan in noč, da bi spravili pridelke, saj so zaradi dolgih obdobij dežja polja pogosto preveč mokra za žetev. Tim Schmüser, predsednik združenja kmetov Ludwigslust, poudarja, da morajo trenutno loviti kakovost pridelka. Če zrnje pustimo dlje časa, se poveča nevarnost glivičnega napada in s tem izgube dragocenih sestavin. Ponekod na poljih je klasje že počrnelo, kar je zaskrbljujoče in kaže na izzive, ki jih prinaša vreme.

"Zdaj je pomembno ukrepati hitro," je dejal Schmüser. Kmetje morajo tudi nadoknaditi zaostalo delo in hkrati uskladiti novo obdelavo njiv. Zaradi neugodnih vremenskih razmer že nekaj tednov zamujajo. Ceste v regiji so preplavljene tudi z velikimi stroji in številnimi priklopniki, kar voznikom otežuje prehod. Klaus Stamer, kmet iz Gammelina, se je zahvalil obzirnim voznikom, ki dajejo kmetom prostor, ki ga potrebujejo na cesti. Ta razmislek je še posebej pomemben za kmete, še posebej, ko so vhodi na polja vedno znova blokirani s parkiranimi avtomobili.

Osredotočite se na dohodek

Razmere niso napete le v severni Nemčiji. Glede na zadnje poročilo Komisije MARS se je pridelek pšenice v EU povečal na povprečno 5,83 t/ha, kar je 8 % več kot lani. Za Nemčijo pričakujejo 7,48 t/ha napovedanega pridelka pšenice, kar je 6 % več kot lani. Te pridelke bi zagotovo lahko razumeli kot pozitiven znak, čeprav se morajo kmetje spopadati z vremenskimi razmerami. Nadpovprečne pridelke napovedujejo v Španiji in črnomorski regiji.

• Durchschnittlicher Weizenertrag in der EU: 5,83 t/ha
• Deutschland: 7,48 t/ha (6 % über dem Vorjahr)
• Durchschnittlicher Maisertrag in der EU: 7,45 t/ha (11 % über dem Vorjahr)
• Deutschland: 9,82 t/ha, im Bereich des langjährigen Mittels
• Rapserträge in Deutschland: 3,60 t/ha (8 % über dem Vorjahr)

Učinki podnebnih sprememb

Izzivi, s katerimi se soočajo kmetje, so del širše slike. Raziskovalci Leibnizovega centra za raziskave kmetijske krajine (ZALF) so ugotovili, da bi lahko podnebne spremembe močno vplivale na pridelek. Ekstremni vremenski dogodki, povišane temperature in spremembe v razpoložljivosti vode predstavljajo veliko grožnjo prihodnji varnosti preskrbe s hrano, ne le v Nemčiji. Po besedah ​​dr. Ehsana Eyshija Rezaeija bo ključnega pomena razviti regionalne strategije prilagajanja za zmanjšanje izgub pridelka.

Čeprav bi na višjih nadmorskih višinah lahko bile prednosti zaradi podaljšanih rastnih dob, se v tropskih regijah pridelek zmanjša zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode. Namakanje in upravljanje s hranili bi lahko bili obetavni možnosti, vendar zahtevata velike naložbe in ju ni mogoče izvajati povsod. Izzivi so raznoliki in zahtevajo inovativne rešitve za zagotavljanje prehranske varnosti v prihodnosti.

Dokler vremenske razmere in podnebni dejavniki vplivajo na žetev, ostaja sodelovanje med kmeti in vozniki ključno. »Za lažje delo kmetov je zelo pomembno, da so ceste in dovozi čisti,« poziva Schmüser. Skupno razmišljanje je potrebno, da bi skupaj premagali izzive žetvene sezone in podprli regionalna kmetijska gospodarstva.

Za več informacij in podrobnejši vpogled v razmere žetve priporočam članke iz Severni kurir, Kmetijstvo danes in ZALF.