Merklova poziva k diplomaciji: Nemčija mora postati miroljubna!

Merklova poziva k diplomaciji: Nemčija mora postati miroljubna!

Na dvorišču gradu Schwerin je Angela Merkel pred kratkim komentirala pomembna geopolitična vprašanja, ki trenutno zadevajo Evropo in svet. Pod naslovom Miroljubnost je sodelovala na panelu, ki je obravnaval rusko vojno proti Ukrajini in konflikte na območju Gaze. Postalo je jasno, da se Merklova očitno distancira od obrambnega ministra Borisa Pistoriusa, ki poudarja, da mora Nemčija postati »pripravljena na vojno«. NDR poroča, da je Merklova nasprotovala, da Nemčija morda potrebuje vojaško moč, vendar bi se morala osredotočiti na "mirovno usmerjeno" usmeritev.

V svojem nagovoru je poudarila pomen diplomacije za reševanje konfliktov in boj proti agresiji. "Pogovori z Rusijo so potrebni za končanje vojne," je dejal nekdanji kancler. Poudarila je, da so odvračanje in diplomatski stiki najboljša možnost za preprečevanje napadov. To prihaja v kontekstu novih ciljev Nata, ki pozivajo k povečanju izdatkov za obrambo na do 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2035, načrt, ki ga podpirajo tudi države, kot sta Poljska in Litva, vendar naleti na skepticizem drugih držav članic, kot sta Belgija in Španija, ki menijo, da so ciljni izdatki previsoki. BR

Kritika vojaških strategij

Merklova je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu. Izraelske vojaške akcije v vojni v Gazi je opisala kot "ostre" in "trdosrčne", v popolnem nasprotju z že dokumentiranimi grozodejstvi Hamasa. Merklova je sočutna s protesti v Izraelu, ki pozivajo k prekinitvi ognja, in dvomi o učinkovitosti izraelske vojaške strategije. V tem kontekstu je bilo opazno tudi, da nikakor ne obžaluje odločitev, ki jih je sprejela v begunski politiki pred desetimi leti. Jasno je povedala, da nezadovoljstvo s to politiko ne sme biti prostor za ksenofobijo. ZEIT

Eden posebej opaznih vidikov je bil Merklov pregled zmanjšanja nemških izdatkov za obrambo v zadnjih dveh desetletjih. Po njihovem mnenju je bil ta padec »dividenda miru«, ki ne bi smela ogroziti razvoja novih zveznih dežel. Kljub temu trenutno situacijo prepoznava kot prelomno. Dogovor držav Nata o višji izdatkih opisuje kot logičen in nujen zaradi precejšnje ogroženosti, ki je nastala po ukrajinskem konfliktu.

Merklova in prihodnost Evrope

Angela Merkel, ki je kot prva Vzhodna Nemka prevzela mesto kanclerke in velja za eno najvplivnejših žensk na svetu, ostaja odločilna osebnost ne le v središču nemške politike, temveč tudi v globalnih dialogih. Njihovo jasno pozicioniranje v smislu vojaške moči in diplomacije bi lahko pomagalo oblikovati potrebno politično smer za Nemčijo in Evropo v teh negotovih časih. Zdaj ostaja vprašanje: Kako se bo mednarodna skupnost odzvala na poziv Merklove k »vzpostavljanju miru« in kakšni koraki bodo sprejeti v prihodnjih mesecih?